Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia spadajo med škodljive rastline. Pelinolistna ambrozija kot plevel zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka ugotavljajo zlasti v ekološki pridelavi in pri pridelavi na vodovarstvenih območjih. Težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov, pri psih pa je lahko razlog atopij.
Ker je ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih zemljiščih oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo točkovno skoraj po vsej državi.
Za preprečevanje širjenja in zmanjševanje zaraščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia že od leta 2010 dalje predpisano obvezno zatiranje ambrozije.
Imetniki (lastniki ali najemniki) zemljišč so dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih, in sicer morajo poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč.
Preprečevanje škodljivih vplivov pelinolistne ambrozije je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi.
Rastline pelinolistne ambrozije je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen tako, da se jih izpuli s koreninami vred. Lahko pa se odstrani njihov nadzemni del tako, da se rastlina v tej rastni dobi več ne obraste, ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi. Cvetočih rastlin se ne odlaga na komposte.
Cvetenje ambrozije se začne v sredini julija in traja do konca oktobra, višek pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo imetniki zemljišč opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Pelinolistno amrozijo se največkrat zamenja z navadnim pelinom (Artemisia vulgaris) in vrstami zlatih rozg. Navadni pelin se od pelinoslitne ambrozije razlikuje po tem, da je spodnja stran listne ploskve svetlejša od zgornje. Do zamenjav prihaja tudi z drugimi vrstami pelina (Artemisia sp.), vratičev (Tanacetum sp.), rmanov (Achillea sp.), mrkačev (Bidens sp.) in žametnic (Tagetes sp.).
