Gornja Bistrica je večinoma obcestno, razvlečeno naselje, ki leži ob krajevni cesti Bakovci-Hotiza. Sestavljajo ga zaselki Fundoši, Gornji konec, Jovšje, Donkovci, Osredek, Kot in Trate. Je največja vas med tremi Bistricami (Dolnjo, Srednjo in Gornjo). Leži na nadmorski višini 172 metrov.
Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1322, z dvema imenoma: Bistrica/Bistricha ter Obe Bistrici/uterque Bisstrich. S tem sta bili mišljeni današnja Gornja in Srednja Bistrica.
Po 2. svetovni vojni sta bila zgrajena gasilski dom ter zadružni dom s prireditveno dvorano, odprli sta se prva trgovina in gostilna. Cerkev sv. Antona Padovanskega je bila zgrajena leta 1972.
Sredi 19. stoletja je bilo na Gornji Bistrici okrog 700 prebivalcev, ki so živeli na 23 kmetijah in v 17 želarskih kočah. Leta 1900 je število prebivalcev segalo malo čez 1000, leta 1931 pa je kljub odseljevanju in težkemu življenju tu živelo 1220 prebivalcev. Leta 2010 je bilo na Gornji Bistrici 737 prebivalcev, leta 2020 pa 756 prebivalcev. Gornja Bistrica je edino naselje v občini, v katerem se je v zadnjih desetih letih število prebivalcev povečalo.
